Production 2019/2020

Zaključni večer 1.,2. In 3. letnika Akademije za ples, smer sodobni ples 2019/2020, je potekal v sklopu Festivala Ukrep 2020, v nedeljo, 14. junija 2020 ob 20:00.


V sklopu Festivala U[krep] 2020 – Festival plesnih perspektiv / »Nova realnost« so se naše študentke predstavile z zaključno akcijo v 2 delih:

Uvodni program se je začel ob 20’00 uri pred Plesnim teatrom Ljubljana in nadaljeval pot do Parka Špica ob Ljubljanici, kjer so dogajanje prevzele študentke Akademije za ples.

Skozi ?????? ??????????? so skozi različne plesne in prostorske intervencije na prostem popeljale obiskovalce festivala od Parka Špica ob Ljubljanici do Plesnega teatra Ljubljana.

V nadaljevanju večera, pred Plesnim teatrom Ljubljana (v baru Prulček), pa so se predstavile s projekcijo kratkih plesnih filmov, ki so jih ustvarile v sodelovanju s Kreativno šolo plesnega filma in Plesnim teatrom Ljubljana.

→Plesno popotovanje

Nastopajoče: Kaja Marion Ribnikar, Saša Šveigl, Nataša Djurić, Larisa Počič, Ajda Fabjan, Sara Janaškovič, Neja Jeršin, Špela Šafarič, Tina Habun, Neža Blažič, Anamarija Bagarič

LINK do videa: Plesno popotovanje od Špice Prulčka:

https://vimeo.com/435649751

Pass: PTLUkrep2020AMEU

→ Kratki plesni filmi

LINK do plesnih filmov:

https://drive.google.com/drive/u/0/folders/1jZIzqdfCDg7p4CXiq7ySkKrVJnFx9Nw9

Urška Centa: SOLEDAD / SAMOTA

Soledad / Samota je privid prihajajočih družbenih sprememb, ki jih napoveduje bližnja prihodnost. Ne vedeti, v kaj se bomo zbudili jutri, je slutnja grozečih prikazni, v katerih lahko vedno znova nemo opazujemo igro cikličnosti zgodovine. In zato plešemo, oznanjamo, se prebujamo; kajti za nov svet gre!

Špela Šafarič: UTOPIJA ALI DISTOPIJA?

Po vsaki krizi nastopi okrevanje, ustvari se nova realnost. Utopija ali distopija. Mehanizacija kot pomoč človeku ali kot nadzor in orožje. Naprej s človečnostjo ali nazaj k pohlepu. Kakšno novo realnost bomo ustvarili?

Sara Janašković: Marta cut the last rose / Marta je odrezala zadnjo vrtnico

Dobila sem obisk. Bila sem jaz, iz druge časovnosti. Vsebinam mojih mislih, mojega védenja, našim skupnim predstavam, kaj je in kaj ni, res težko zaupam. Naj spregovori (e)motion.

Kaja Marion Ribnikar: IN ČE SE VSE USTAVI?

Ne glede na to, ali imamo pandemijo, pride do tretje svetovne vojne, ostaneš brez partnerja, ne moreš več plesati. Uničimo svet, narava uniči nas, ne glede na to, kaj se zgodi, se svet vrti naprej. In kaj, če se ustavi? Ali se ustavi vse? Za vedno?

Saša Šveigl: MASKE

Ne imeti stika z drugimi. Občutek nemoči, osamljenosti, ne biti slišan in ostati sam s sabo in s svojimi mislimi. In vprašanje: kaj se bo zgodilo z nami v prihodnosti? Ali se bo vse vrnilo na stare poti ali bo vse drugače? Ali bomo prisiljeni nositi maske do konca življenja?

Nataša Đurić: KAJ SLIŠIŠ?

Ali realnost ustvarja nas ali smo mi v resnici tisti, ki jo ustvarjamo? Ali to, da ni vidna s prostim očesom, pomeni, da ne obstaja ? Lahko se ustavimo in jo začutimo. Kaj slišiš?

Ajda Fabjan: SKUPAJ!

Svet se je za trenutek ustavil in pokazal naše iskrene potrebe. Ko pogledam nanj, ga vidim in jemljem drugače. S spreminjanjem snovnih načel človeškega bivanja se je vzpostavila nova realnost, v kateri je veliko neznanega. Odkrivamo jo hkrati in skupaj!

Vanessa Perne: POLZENJE SEDANJOSTI

Če hočemo ločiti preteklost, sedanjost in prihodnost, ne ostane nič. Preteklosti ni več, prihodnosti še ni, sedanjost pa polzi hitreje, kot polzijo solze po licih. O njej govorimo, in že postane preteklost, iz prihodnosti pa se rodi nova sedanjost.

Larisa Počič: TRENUTEK, KI SE NE VRNE

Nova realnost je čas, ko odvržem navidezne plasti vsega, kar nisem več ali pa nikoli nisem bila. Sprašujem se, kako preprostejše bi bilo življenje, če bi ga res zaživela s popolnim zavedanjem, da posameznega trenutka nikoli ne bom mogla doživeti še enkrat.

GALLERY

V MEDIJIH